Italijanski zapori pokajo po šivih, vlada pa še zaostruje kazensko politiko

Italijanska premierka Giorgia Meloni želi z odločnejšim pristopom do varnosti v državi poslati v zapore več kriminalcev, toda zapori v državi niso v stanju, da bi lahko sprejeli več zapornikov. V začetku junija je njena vlada sprejela obsežni varnostni odlok, ki podaljšuje zaporne kazni, uvaja 14 novih kaznivih dejanj in omejuje alternativne možnosti prestajanja kazni.

Med kazniva dejanja so uvrstili tudi določene prekrške med morebitnimi protesti, kot so zapore cest, s čimer aktualna vlada še bolj omejuje tiste, ki izražajo nestrinjanje z oblastmi.

Ob tem zakon predvideva kazni za osebe, ki bodo nedovoljeno zasedle in bivale v stavbah oziroma stanovanjih. Meloni je novi zakon opisala kot pomemben korak k javni varnosti, ki bo ščitil tudi najranljivejše člane družbe.

"Odločno ukrepamo proti nezakonitim zasedbam, pospešujemo deložacije in ščitimo družine, starejše in poštene lastnike nepremičnin," je dejala.

A kritiki na drugi strani vidijo zakon kot možnost, da oblast obračuna z določenimi skupinami, kar bi lahko imelo nevarne posledice. "To je nevarna iluzija, da več kazni in več zapornih kazni pomeni tudi večjo varnost," je po poročanju portala Politico dejal Vittorio Manes, profesor kazenskega prava na bolonjski univerzi.

Sergio Rastrelli, senator stranke Bratje Italija, pa na drugi strani zavrača navedbe, da naj bi novi zakon povečal število zapornikov v italijanskih zaporih. "Ne drži, da bo povečanje števila kaznivih dejanj povečalo število zapornikov. Prav nasprotno, saj zakon postavlja jasne meje, da bodo tisti, ki nameravajo kršiti zakon, vedeli, da bodo za svoja dejanja odgovarjali," je dejal.

Po podatkih poročila organizacije Antigone, ki spremlja razmere v zaporih, je bilo aprila v italijanskih zaporih zaprtih več kot 62.000 ljudi, čeprav naj bi bila najvišja zmogljivost vseh zaporov ocenjena na približno 51.000 postelj. Ob tem se italijanski zaporniški sistem spoprijema še s pomanjkanjem kadra, neustrezno infrastrukturo in slabimi storitvami znotraj zaporniških obzidij.

Prav tako se v državi povečuje število samomorov med zaporniki. 9. junija so pazniki v zaporu v Cagliariju na Sardiniji našli 56-letnega zapornika, ki se je obesil v svoji celici. To je bil že 33. samomor v italijanskih zaporih letos. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ta teden pozval vlado, naj se odzove na "dramatično" število samomorov v zaporih, kar je označil tudi kot "izredno družbeno stanje".

Leta 2024 je v italijanskih zaporih samomor storilo 91 zapornikov. "Večinoma to storijo v izolacijskih oddelkih, kjer imajo zaporniki manj dejavnosti in manj stika z ljudmi. Trend povečanega zapiranja ljudi je nevaren," je dejal Alessio Scandurra iz organizacije Antigone.

Zaradi prenatrpanih zaporov izbruhnejo nemiri in upori. 4. junija se je v genovskem zaporu Marassi približno 200 zapornikov uprlo zaradi domnevne spolne zlorabe sojetnika. Zavzeli so dele zapora, plezali čez ograje in na strehe ter poškodovali številne celice. Dva paznika sta bila poškodovana, upor pa so pod nadzor spravili šele pripadniki specialne enote policije. In to prav na dan, ko je vlada Giorgie Meloni sprejela novi varnostni zakon.

Italija se s stisko prenatrpanosti zaporov ne srečuje prvič. Leta 2013 je Evropsko sodišče za človekove pravice Italijo obsodilo zaradi sistemskih kršitev nečloveškega in ponižujočega ravnanja. Primer se je nanašal na sedem zapornikov, ki so bivali v celicah z manj kot tremi kvadratnimi metri na osebo, kar je bilo po mnenju sodišča povsem nečloveško.

Sodba je Italijo prisilila k izboljšanju razmer in zmanjšanju prenatrpanosti zaporov. Reforme so nekaj časa prinašale pozitivne rezultate, saj se je število zapornikov v zaporih zmanjšalo, Italija je uvedla tudi režime odprtih celic, ki so zapornikom omogočali večjo svobodo gibanja.

A z novim zakonom Giorgie Meloni je po mnenju kritikov Italija naredila korak nazaj, saj je vlada zaostrila kazni in izrecno zavrnila ukrepe, kot je skrajševanje kazni ali kolektivne pomilostitve, ki jih je pogosto uporabljal tudi pokojni italijanski premier Silvio Berlusconi.

"Amnestije in pomilostitve niso v skladu z vladno vizijo sodobne države. Takšni ukrepi prinašajo le kratkotrajno olajšanje in ne rešujejo globljih sistemskih težav. Razjedajo gotovost kaznovanja, kar spodkopava občutek pravne varnosti državljanov. Poleg tega slabijo tudi avtoriteto države, ki se tako zdi kot sistem, ki v težkih časih popušča," je dejal senator Rastrelli.

Scandurra iz organizacije Antigone pa na drugi strani opozarja, da ima Meloni povsem drugačen pristop kot njeni predhodniki na premierskem položaju. "Tudi med obiski zaporov je bila precej zadržana. Premierji so tradicionalno pozornost namenjali tudi zapornikom, ne le zaporniškemu osebju. Zdaj vladni uradniki ob obiskih pogosto ne govorijo niti z osebjem in ne vstopajo v zaporniške oddelke," je dejal.

Lani je italijanska premierka Meloni obljubila razbremenitev zaporov s povečanjem števila paznikov in gradnjo novih zaporov, imenovala pa je tudi izrednega komisarja za gradnjo zaporov, ki naj bi nadzoroval gradnjo in prenovo. A kritiki menijo, da te obljube ne zadostujejo glede na trenutne zaostrene razmere.

"Ko se spopadamo s takšno krizo, so obljube o gradnji novih zaporov nepomembne, saj ne ponujajo rešitev trenutnih akutnih razmer. Rešitev težav se na tak način potiska v prihodnost, kar ni dobro," je dejal Scandurra.

Ob tem je opozoril, da velik problem prenatrpanosti italijanskih zaporov pomenijo povratniki. "Če se isti ljudje ne bi večkrat vračali v zapore, bi bila kriza manjša, morda bi celo izginila. Zapor mora biti kraj ponovne vključitve v družbe, ne zgolj prostor kaznovanja. Rešitve so že dlje časa znane in ležijo v predalih po raznih ministrstvih. Kar manjka, je politična volja," je še poudaril.